Sodobni prostor nudi številne nove izzive. Z razvojem digitalnih svetov, s pomočjo katerih mnogi opravljamo delovne obveznosti in v katerih gojimo družabne stike, smo na naš prostor v preteklosti prepogosto pozabili. Arhitekt je v tej luči dobil novo, odgovorno nalogo, da spodbudi z razmisleku in povabi k razpravi o prostoru. O aktualnih temah našega prostora smo se tokrat pogovarjali z arhitektom Matjažem Suhadolcem iz biroja Suhadolc arhitekti in sodelavca arhitekturne skupine Odprti krog.
Pomladi se sočasno z naravo prebudijo gradbišča širom Slovenije. Vsakdo, ki se poda v gradbeni projekt, se v najzgodnejši fazi načrtovanja sreča z arhitektom. V zglednih primerih to sodelovanje traja vse do dokončanja stavbe. Nekateri se z arhitektom ali oblikovalcem posvetujejo tudi pri opremljanju ali prenovi notranjih prostorov. Arhitektura je v svojem bistvu izredno širok poklic. V eni osebi združuje kreativca, inženirja, inovatorja, pogajalca in več. O čem pa arhitekti dandanes razmišljajo? Kaj novega vam lahko ponudijo? Kam vas lahko popeljejo in nenazadnje, kaj je to sezono hit?
Novodobni graditelj
»Arhitekti letos naglas stavimo na prenovljenega – informiranega, kooperativnega in odgovornega naročnika« pravi Suhadolc, in nadaljuje: »V aprilu smo prav takega naročnika pospremili v Milano, kjer je potekal 54. mednarodni pohištveni sejem.« Kot razlaga, gre za dogodek ki vsako leto ponudi vrhunski preplet oblik, materialov in barv v režiji priznanih imen oblikovanja in industrije. Katere smernice je prinesel sejem, smo ga pobarali. »Večina ponudnikov prisega na polnost izkušnje. Sodobna oblika ni le paša za oči. Je prijetna na otip, je udobna, je tehnično dovršena, vanjo je vgrajena zgodba. Postavitve, ki so sicer izrazito sodobne, poustvarjajo atmosfero šestdesetih, sedemdesetih. Mnogo je reinterpretacij modernih klasik, ki zadihajo v novi originalnosti,« pravi arhitekt.
Trajnostni razvoj za prihodnost
Na samem dogodku obiskovalci sicer niso zasledili pretiranega zanimanja za vprašanja trajnostnega razvoja, zato je po mnenju našega sogovornika prav tu še največ rezerv za prihodnost. »Velika industrija v svoji notranjih logiki na ta vprašanja morda niti ne zna poiskati odgovora, se mu je pa tudi letos znala izogniti nadvse elegantno in s slogom,« še doda.
Prav trajnost je v sodobnem oblikovanju, še bolj pa v arhitekturi zelo aktualna tema. Pri trajnostnem razvoju gre za iskanje ravnovesja med naraščajočim globalnim uplivom na lokalno okolje. Pozitivna stran globalizacije je izjemen tehnološki napredek, z druge strani nas lokalna okolja bogatijo s svojo kulturno raznovrstnostjo. Povezovanje globalnega in lokalnega na način, ki bo pomenil krepitev obeh, je izziv za naslednja desetletja.
Po besedah arhitekta Suhadolca gre za resnično aktualen pojav, ki nenazadnje kaže pot iz trenutnega stanja. Meni, da ima prav Slovenija v tem pogledu izjemno izhodišče. »Raznovrstnost naravne in kulturne krajine, nam v marsikaterem pogledu dajeta prednost celo pred nekaterimi razvitejšimi ekonomijami na zahodu,« je prepričan naš sogovornik. Seveda ob tem ne smemo mimo tega, da nosijo vsi, ki so udeleženi pri preoblikovanju podobe in vsebine naše pokrajine, izjemno odgovornost. Tako ima vloga arhitekta, oblikovalca, krajinarja, ne nazadnje investitorja bistveno večji pomen kot bi mislili.
Slovenija je poseljena izrazito razpršeno in širitev naselij je v preteklega pol stoletja bistveno vplivala na podobo kulturne krajine razlaga naš sogovornik. »Tu je potrebno omeniti predvsem prispevek individualne stanovanjske gradnje in samograditeljstva. Tri generacije samograditeljev so slovensko pokrajino namreč spremenile bolj kot vsa pretekla stoletja poselitve skupaj,« je prepričan arhitekt Suhadolc. »Gradnja lastne hiše, v preteklosti pogosto z lastnimi rokami, je v svoji nameri osredotočena izrazito navznoter, na izpolnitev stanovanjskih potreb investitorja. Širši prostorski kontekst v smislu umeščanja in oblikovanja glede na celoto naselja, je marsikdaj spregledan. Ta oblika gradnje zato potrebuje nekakšno revizijo in širšo razpravo.«
Pravi tudi, da bo individualna gradnja ostala del slovenske gradbene folklore tudi v prihodnje.
»Posamezni graditelji bodo tudi v prihodnosti vplivali na podobo naših krajev. Slovenci imamo danes izjemno zapletene predpise, s katerimi urejamo prostor. Njihovo dosledno upoštevanje pa ne zagotavlja dobro umeščene, dobro oblikovane in dobro izvedene arhitekture. O ključnih stvareh še vedno odloča tisti, ki gradi. In prav zato je informiran, odgovoren in kooperativen investitor danes hit. Ker sodelovanje z arhitektom pomeni nadgradnjo lastnih želja, s pogledom strokovnjaka in interesom okolice.«
Hiša = arhitektura
Dandanes je v navadi, da hiše poimenujemo, celo definiramo po tipu gradnje ali po njenih tehničnih lastnostih. Lesena, zidana, pasivna, nizko energijska, ekološka itd. Vidik varčne rabe energije je seveda pomemben in prav je, da mu posvetimo nekaj pozornosti. Kot razlaga Suhadolc za varčno rabo energije poskrbimo tudi izbiro takih gradiv, ki pred samo vgradnjo ne prepotujejo polovice sveta. »Lokalno okolje nam tudi v tem pogledu ponuja rešitev. Premišljena umestitev in oblikovanje objekta, ter uporaba lokalno dostopnih gradiv, lahko bistveno prispevata k manjšemu ekološkemu odtisu stavbe,« pojasnjuje naš sogovornik, ki še doda: »Naj pri tem vseeno poudarim, da je hiša v svoji celovitosti najprej arhitektura, zato naj bo arhitekturni vidik vedno v izhodišču načrtovanja.«
Sodelovanje nas krepi
Zgodovina nas uči, da vse največje zgodbe v življenju ljudi zrastejo iz medsebojnega sodelovanju. Gradnja hiše ni izjema, meni naš sogovornik. »Tradicija je plod skupnega napora. Tradicionalna podeželska naselja so raznolika, vendar skladna. Sodobna razpršena naselja so kaotična in razglašena. Tradicionalno naselje povezuje skupnost, med tem ko sodobno naselje povezuje infrastruktura, ki pa je v svojem bistvu nekaj, kar naj bi bilo v prostoru čim manj vidno, na površju čim manj prisotno,« pojasni Suhadolc in doda: »Nekateri graditelji vse to že danes dobro razumejo.«
Slovenci uspešno sledimo še eni smernici razvite Evrope. »V preteklih letih smo na mestih, kjer je naša zapuščina najbolje ohranjena, vzpostavili temelje kulturnega turizma. Po vseh regijah našega podeželja je v relativno kratkem času zrastlo nekaj zelo zanimivih konceptov s celovito turistično ponudbo, ki poleg zanimivih arhitekturnih prenov vključujejo tudi druga področja spoznavanja in udejstvovanja v lokalnem življenju, kot so kulinarika, delo na kmetiji, folklora in nenazadnje šport in rekreacija. Ljudje s celega sveta to prepoznavajo, cenijo in se radi vračajo,« pravi arhitekt Suhadolc.
»Če se bomo s podobnim pristopom lotili tudi prenov in gradenj lastnih domov, če bomo pri samem načrtovanju prestopili okvire utilitarizma in kataloške estetike, če bomo v izhodišče postavili vse vidike prostora in njegovega razvoja skozi čas, bomo s tem poskrbeli, da bo naša dežela ostala bogata in zanimiva tudi zanamcem,« sklene pogovor z nami.
